Motnje hranjenja – ali so res le težava žensk

Upoštevajoč statistične ocene razširjenosti in podatke o številu obravnavanih motenj hranjenja, je povsem pričakovan zaključek, da se ženske precej pogosteje kot moški srečujejo s hrano povezanimi težavami. Motnje hranjenja so pri ženskah kar 5 do 10-krat pogostejše kot pri moških. Vzroke zato gre med drugim iskati tudi v različni socializaciji deklet in fantov v času njihovega odraščanja ter posledično različnih pritiskov in vlog, ki so jim pripisane oziroma od njih pričakovane.

 

Motnje hranjenja so, kot že rečeno, povezane tudi z vprašanjem (ne)zadovoljevanja lastnih potreb. Prav ženske so namreč tiste, ki se jih v procesu socializacije uči, naj svojih potreb ne izražajo jasno in glasno, temveč naj bodo primarno osredotočene na zadovoljevanje drugih (npr. da bodo starši ponosni na njihov uspeh v šoli, da bodo dobre partnerice, ljubimke, kuharice možu, itd.).  Ko so utrujene, jim tako hrana predstavlja način zapolnitve praznine, ki nastane ob neravnovesju med (raz)dajanjem in sprejemanjem.

Poleg tega smo naučene, da nismo same najboljši “razsodniki” lastne vrednosti, ampak da nam morajo drugi določiti, koliko veljamo. Če to sprejmemo, smo prisiljene delati stvari, ki nas ne osrečujejo, a nas drugi zaradi njih hvalijo.

Ženske se uči tudi, da moramo biti občutljive za druge. Poleg tega nam je hrana “blizu”; zaradi pogoste vloge “skrbnic” se moramo precej ukvarjati s hrano. A nenehna opozorila o pomenu vitkosti nas pogosto tirajo v gibanje med dietami, zaskrbljenostjo kaj lahko pojemo in obdobji neobvladanega basanja.

Jocelyn Chaplin izmenično hujšanje in basanje povezuje z izrazito delitvijo življenja na dva pola, kjer je možen le popoln nadzor ali kaos. Oseba se enkrat totalno nadzoruje s športom, »zdravo prehrano«, drugič pa prepusti totalnemu kaosu, ko praznino zaradi odrekanja zapolni s hrano.
V moderni družbi se ženske pogosto soočamo s konfliktom med tradicionalnimi vrednotami in željo poklicno uspeti. Vrednote, kot biti dobra mati, skrbeti za gospodinjstvo, pogosto predstavljajo nujnost, da nas drugi ne bodo označili kot “čudne”. Enako močno se lahko želimo posvetiti karieri. Ali pa smo v stiski, ko skušamo uspešno igrati vse svoje vloge: kot skrbnice, zaposlene, privlačne. In hrana nam je lahko oblika bega ali uteha ob notranjem konfliktu.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja