DRUŠTVO SVETOVALNI SVET - POMOČ PRI MOTNJAH HRANJENJA

Društvo Svetovalni svet - o nas

Društvo Svetovalni svet smo strokovni, predani in zagnani posamezniki ter posameznice, odločeni pomagati vsem, ki bodisi osebno bodisi preko svojega bližnjega (otroka, sestre, prijateljice, punce, brata, fanta, prijatelja, itd.) doživljate izkušnjo motnje hranjenja. Cilj naših prizadevanj je doseči, da hrana spet postane samo hranaDa preneha biti fokus življenja, ki povzroča obsedenost, strah in stisko. Da posameznik ali posameznica sčasoma do nje ponovno razvijeta zdrav odnos. Tako hrana ni več medij za razreševanje čustvenih stisk ali drugih psiholoških težav, temveč samo še hrana.

Društvo Svetovalni svet - za kaj si prizadevamo

O nas Svetovalni svet pomoč pri motnjah hranjenja

Naše poslanstvo ni le nudenje psihosocialne pomoči tistim, ki so se znašli v začaranem krogu motenj hranjenja ter njihovim najbližjim. Društvo Svetovalni svet aktivno deluje tudi na področju ozaveščanja javnosti o motnjah hranjenja (preventivno in kurativno). V ta namen organiziramo akcije, delavnice, predavanja in podobno. Prepričani smo namreč, da učinkovito spopadanje z motnjami hranjenja presega okvirje posameznika ali posameznice. Motnje hranjenja so posledica tako individualnih kot družbenih dejavnikov, ki omogočajo in aktivno spodbujajo njihov nastanek ter nadaljevanje.

Individualno, psihosocialno pomoč v društvu nudi dipl.soc. del ANA ZIHERL - vodja programa "Pravi naslov za pomoč pri motnjah hranjenja" in predsednica društva Svetovalni svet, ki je sama premagala motnjo hranjenja. V društvu pa smo dejavni tudi prostovoljci. S svojim znanjem, delom ali osebnimi izkušnjami z motnjami hranjenja skušamo pridati svoj kamenček v mozaik društva Svetovalni svet. O vseh nas si lahko več prebereš tukaj.

Društvo Svetovalni svet - kar nam največ pomeni

Vrednote, ki jim z delom v društvu uresničujemo so preproste, a iskrene:

Uravnoteženo življenje

Društvo svetovalni svet uravnoteženo življenjeUravnoteženo življenje nima univerzalnega vzorca in je za vsakega posameznika nekoliko drugače poenostavljeno. Vselej pa prinaša več občutka svobode in miru. Ravnotežje pomeni, da na eni strani v svoje življenje vnesemo več tistega, kar nas osrečuje, dela boljše in bolj zadovoljne. Na drugi strani se skušamo stvarem, ki nas žalostijo, vznemirjajo ali spravljajo v stres, čim bolj izogibati.

Pozitiven odnos do lastnega telesa

Gre za sprejemanjeDruštvo Svetovalni svet pozitiven odnos do lastnega telesa samega sebe v svoji unikatnosti. Lepota sveta se namreč skriva prav v njegovi raznolikosti. Medijsko oglaševanje le ekstremnih oblik "lepote" (izjemna suhost, izjemna mišičnost, itd.) ne upošteva medsebojne različnosti človeških teles. Ne upošteva naših naravnih danosti, ki nas delajo tako edinstvene. Za mnoge je tako takšna "lepota" nedosegljiva brez resnih posledic za zdravje ali celo življenje. Preradi pozabljamo, da sta skrb za zdravje in dobro psihično počutje osnova pozitivne samopodobe in samospoštovanja.

Boj proti "sramotenju telesa"

Mediji nam nenehnoDruštvo Svetovalni svet sramotenje telesa ponujajo "lepotne" nasvete. Kako izgubiti kak dodatni kilogram, kako prikriti svoje nepravilnosti, kaj narediti da bomo izgledali lepši in mlajši. Seveda pa ob tem ne vedo nič o nas ali našem izgledu. Ta oblika "sramotenja telesa" je prisotna povsod. Soditi druge in sebe predvsem po zunanjem videzu, je danes medijsko spodbujan normativ. Nenehno primerjanja z drugimi in občutki sramu, ker nismo dovolj lepi, mladi, suhi ali izklesani, so vse bolj prevladujoči. (Samo)vrednosti človeka v resnici nikoli ne gre določati po zunanjem izgledu človeka.

Destigmatizacija motenj hranjenja

Motnje hranjenja inDruštvo Svetovalni svet destigmatizacija motenj hranjenja osebe ki za njimi zbolijo, so še vedno tarča mitov in stigmatizacije ki jim sledi. Da gre zgolj za "težave pretirane nečimrnosti", "obliko diete", modno muho ali preprosto manipulacijo so pogoste, a škodljive zmote. Dejstvo je, da so motnje hranjenja resne bolezni, ki korenito vplivajo na kvaliteto življenja prizadetega. Z informiranjem javnosti o vzrokih, sprožilnih dejavnikih in naravi samih motenj hranjenja skušamo zmanjševati njihovo stigmatizacijo.