KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE

Kompulzivno prenajedanje

KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE je motnja hranjenja, pri kateri oseba pogosto izgubi nadzor nad hranjenjem (občutek da ne more nehati jesti ali občutek, da nima nadzora nad tem kaj ali koliko poje). Ne gre le za občasno  pretiravanje s hrano in posledične občutke "pretirane sitosti", temveč to postane običajna in redna oblika prehranjevanja. Oseba je ob tem brez nadzora, ob koncu pa občuti stisko in sram. Čeprav se kompulzivno prenajedanje pogosto zamenjuje za bulimijo pa za razliko od slednje, prenajedanju ne sledi očiščevanje v obliki samoizvanega bruhanja, stradanja ali pretirane telesne vadbe. Gre za najpogostejšo obliko motnje hranjenja.

V času trajanja epizode prenajedanja, oseba poje neprimerljivo večjo količino hrane, kot bi jo normalna oseba zaužila v obdobju dveh ur, saj navadno v času prenajedanja oseba jé hitreje kot običajno, jé toliko časa dokler ni neprijetno sita, poje velike količine hrane ko fizično ni lačna ali jé sama, ker jo je sram zaradi količine zaužite hrane. Osebe, ki 

se soočajo s to motnjo lahko zaradi prenajedanja doživljajo močne občutke sramu, stiske, gnusa, krivde in potrtosti, ki vzajemno vplivajo na nadaljevanje in poglabljanje motnje. Značilne so tudi pogoste in raznovrstne diete, ki pa ne privedejo do izgube telesne teže.

Znaki kompulzivnega prenajedanja

  • Oseba je hitreje kot običajno
  • Oseba poje velike količine hrane tudi ko ni lačna
  • Oseba je sama, saj jo je sram količine zaužite hrane
  • Po obroku se oseba sama sebi gabi, je depresivna ali se čuti krivo.

 

 

Zdravstvene posledice kompulzivnega prenajedanja

  • Rejenje, močna debelost (ITM >30)
  • Povišan krvni tlak
  • Visok holesterol
  • Srčno-žilne bolezni
  • Diabetes tipa 2