VZROKI MOTENJ HRANJENJA

Vzroki motenj hranjenja so raznoliki in kompleksni, kakor so kompleksne tudi motnje, ki jih ti povzročajo. Za vsako prizadeto osebo so vzroki motenj hranjenja nekoliko drugačni oziroma medsebojno drugače povezani. Odvisni so namreč od njenih čustev,  osebnostnih lastnosti, genetike, konkretnih dogodkov v njenem življenju ter njene preteklosti. Hkrati pa so motnje hranjenja tudi odgovor na prevladujoče družbene vrednote. Osebi služijo kot potološka oblika nadzora nad sicer neobladljivimi čustvi in občutki. Pomenijo pa tudi poskus osebe ustrezati družbenemu idealu lepote. Ta poudarja izjemno vitkost za ženske in mišičasto telo za moške kot zaželjena arhetipa. Hranjenje pri osebi z motnjo hranjenja lahko tako postane tisto področje življenja, ki daje občutek nadzora v sicer zanjo neobvladljivem svetu.

Vzroki motenj hranjenja in teorije, ki jih razlagajo

Obstaja več modelov razlag, kako pride do motenj hranjenja:

Psihološki model motenj hranjenja

Motnje hranjenja so posledica specifičnih družinskih odnosov. Gre za odgovor otroka na krizo, ki jo doživlja v družini. Starši se na otrokove potrebe ne odzovejo pravilno, saj ga hranijo občutno preveč ali premalo. Zato otrok ne more razviti lastnih občutkov lakote ter sitosti in tako sčasoma pride do motenj hranjenja. Pogosto gre za k storilnosti usmerjene družine, kjer se starši precej obremenjujejo s svojo težo ali videzom.

Psihoanalitični model motenj hranjenja

Motnje hranjenja izvirajo iz travme v oralni fazi razvoja. Takrat materi med dojenjem ne uspe vzpostaviti bližine z otrokom. Posledično se v otroku razvijejo eksistencialni občutki pomanjkanja. Tako naj bi osebe z motnjami hranjenja skušale preko hrane dobiti tisto, česar niso dobile kot dojenčki – hrano in z njo povezana občutka topline in bližine.

Družinsko - dinamična interpretacija motenj hranjenja

Korenine motenj hranjenja so v simbiotičnem odnosu med materjo in hčerjo. Hči skuša pretirano povezanost pretrgati z odklanjanjem hrane (kar simbolno pomeni tudi zavrnitev materine skrbi). Ob tem se obsoja matere kot pretirano skrbne, dominantne, spregledana pa je vloga očeta pri odraščanju hčere. 

Feministični model motenj hranjenja

Poudarja pomen tega, kar je v družbi za ženski in moški spol določeno kot normalno, sprejemljivo, lepo ter kakšni so dovoljeni odkloni od teh norm. V skladu s predpisanimi normami ter različno socializacijo obeh spolov naj bi bili moški aktivni bolj navzven, ženske pa naj bi bile bolj prilagodljive in usmerjene vase. To se kaže tudi pri izbiri odvisnosti, saj med ženskami najdemo manj opazne oblike odvisnosti, kot so npr. od tablet, hrane, itd..

Vzroki motenj hranjenja

Biološki dejavniki motenj hranjenja

Dednost je lahko dejavnik, ki vpliva na razvoj motnje hranjenja. Tveganje za razvoj motnje hranjenja je še toliko večje, če je imel motnjo hranjenja sorodnik v prvem kolenu sorodstva.

Psihološki in družbeni dejavniki motenj hranjenja

Družina sama po sebi ni vzrok nastanka motenj hranjenja, jih pa lahko spodbuja ali vzdržuje neželeno vedenje. Pomemben je vpliv škodljivih vedenjskih vzorcev v družini (npr. močan nadzor staršev nad otrokovimi odločitvami, ki ovira razvoj avtonomije, nejasna komunikacija med člani družine, prepoved izražanja neprijetnih čustev, spodbujanje k perfekcionizmu ipd.). Ti vplivajo na razvoj ali vzdrževanje pataloških vzorcev motenj hranjenja.

Sociokulturni dejavniki motenj hranjenja

Gre za vpliv obstoječega sistema vrednot, ki velja v družbi. Slednji poveličuje pomembnost vitkega telesa pri ženskah ter izklesanost pri moških. Oba veljata kot atributa potrebna za uspeh, zadovoljstvo in priljubljenost. Hkrati družba spodbuja tekmovalnost, storilnostno naravnanost in perfekcionizem kot zaželene lastnosti. Vse to pripomore k razvoju motenj hranjenja. Tudi socializacija, ki deklice spodbuja k pretiranemu posvečanju zunanji lepoti in videzu na eni strani ter prekomerni skrbi za druge, odvrača posameznice od skrbi za lastne potrebe in čustva. Tako jim hrana lahko postane ventil za sprostitev potlačene napetosti.

Osebnostne značilnosti

Na nagnjenost k razvoju motenj hranjenja vplivajo določene osebnostne značilnosti: perfekcionizem, storilnostna naravnanost, želja ugajati drugim, pretiran dvom vase, pridnost in rigidnost pa tudi zaprtost vase (ko oseba težko deli življenje z drugimi in težje navezuje zdrave odnose).

Vzroki motenj hranjenja

Vsak izmed opisanih modelov  in delitev dejavnikov nastanka motenj hranjenja je pomemben, saj sleherni izpostavlja morebitne vzroke, ki lahko vplivajo na razvoj motenj hranjenja, vendar pa ima vsak tudi svoje pomanjkljivosti. Potrebno je poudariti, da nikoli ne obstaja zgolj en sam vzrok za motnjo hranjenja, ampak gre vedno za splet okoliščin in dejavnikov, ki privedejo k njihovemu nastanku.