POMOČ BLIŽNJEMU Z MOTNJO HRANJENJA - KAKO LAHKO VI POMAGATE?

Pomoč bližnjemu z motnjo hranjenja

Po podatkih raziskav,  z vsako osebo z motnjo hranjenja trpi še v povprečju  2 – 5 njenih bližnjih (brat,sestra, mati, oče, mož, itd.) ki so prav tako prizadeti.  Skrbi jih za njeno zdravje ali življenje, ne razumejo kaj se pravzaprav dogaja z ljubljeno osebo, so naveličani, da je hladilnik zaradi prenajedanja včasih povsem izropan,  slabo spijo zaradi zaskrbljenosti, nikamor ne upajo, misleč da se bo ljubljeni osebi v njihovi odsotnosti kaj zgodilo, itd.. Pomoč bližnjemu z motnjo hranjenja je želja  mnogih, vendar pa dostikrat ne vedo kako.  Bojijo se konfliktov, poslabšanja že tako problematične situacije ali pa preprosto ne vedo, kaj lahko oziroma smejo storiti. 

Vas skrbi, da ima vaš bližnji motnjo hranjenja? Ne bodite tiho!

Če pri družinskem članu ali prijatelju opazite znake motenj hranjenja, je pomembno, da niste tiho. Čeprav vas je morda strah, da se motite, da boste kaj narobe rekli ali da boste osebo s tem odtujili, ne dovolite, da vas te skrbi ustavijo. Osebe z motnjami hranjenja le s težavo prosijo za pomoč. Nekatere zato, ker preprosto ne najdejo pravih besed s katerimi bi začele pogovor, druge zato, ker imajo tako slabo samozavest. Preprosto ne verjamejo, da si pomoč zaslužijo. Ne glede na razlog - pomoč bližnjemu z motnjo hranjenja je ključna, saj se bo brez nje njegovo stanje le še slabšalo. Prej ko boste ponudili svojo pomoč bližnjemu z motnjo hranjenja, prej se bo začela njegova pot k okrevanju. 

Nasveti, kako se pogovoriti z bližnjim o njegovi motnji hranjenja

Izberite primeren trenutek za pogovor

Izberite trenutek, ko se boste z osebo lahko pogovorili na samem in brez nepotrebnih prekinitev. Pomembno je, da izberete trenutek, ko ste čustveno mirni in ne razburjeni ali jezni.

Pojasnite zakaj ste zaskrbljeni

Izognite se pridiganju ali kritiziranju, saj bo drugače vaš bližnji zavzel obrambno držo in se pričel prepirati.  Pogovarjajte se odkrito, a prijazno. Izpostavite specifično situacijo ali vedenje, ki ste ga opazili in ki vas skrbi. Vaš cilj ni ponuditi osebi rešitve, temveč ji povedati, da vas skrbi za njeno zdravje, da jo imate radi in da ji želite pomagati.

Poslušajte

Resnično poslušajte, ko vam oseba zaupa svoje misli in stiske glede motnje hranjenja. Dajte ji priložnost, da predstavi svoje argumente, zaradi katerih ne želi spremeniti svojega stanja (četudi se vam argumenti zdijo neumestni, nesmiselni, itd.).

Pripravite se na zanikanje in upor

Velika verjetnost je, da bo vaš bližnji skušal zanikati, da ima motnjo hranjenja ali bo celo postal jezen in napadalen. V tem primeru skušajte ostati mirni, osredotočeni in spoštljivi. Skušajte si zapomniti, da se vaš bližnji zaradi takšnega pogovora čuti ogroženega in njegovega vedenja ne jemljite osebno. 

Pomembno je tudi, da ste pripravljeni na morebitne očitke krivde s strani bližnjega. Zato bodite pripravljeni govoriti o tem, kako je vaša vloga vplivala na motnjo hranjenja.

Bodite potrpežljivi in razumevajoči

Ne obupajte, če naletite na molk in zavračanje. Vaš bližnji bo verjetno potreboval nekaj časa, preden bo pripravljen priznati, da ima težave ter se bo o njih pripravljen pogovoriti. Pomembno je, da se pričnete pogovarjati. Jasno mu povejte, da vam je mar, da verjamete vanj in da ste pripravljeni pomagati na način, ki ga potrebuje.

Pomoč bližnjemu z motnjo hranjenja -opogumite ga, da si poišče strokovno pomoč

Poleg tega, da ponudite svojo pomoč bližnjemu z motnjo hranjenja, je pomembno opogumiti osebo, da si POIŠČE STROKOVNO POMOČ. Dlje, ko motnja hranjenja ostaja nezdravljena, večja je škoda na zdravju in daljše ter težje je okrevanje. Predlagajte, da si poišče strokovno pomoč, če je še nima in ponudite, da greste zraven. Povejte, da tudi sami iščete pomoč pri prijateljih oz. ljudeh, ki se spoznajo na probleme s katerimi se soočate. Pojasnite, da ni sramota, če človek potrebuje podporo in pomoč, temveč da to zahteva pogum.

Če vaš bližnji odklanja strokovno pomoč, ga skušajte prepričati naj vsaj obišče osebnega zdravnika. Ta bo lahko preveril fizično stanje osebe in vas vsaj malce pomiril. Ponudite, da greste z osebo na pregled.

Koristni nasveti za pomoč bližnjemu z motnjo hranjenja

Kaj JE PRIPOROČLJIVO POČETI, če vaš bližnji trpi za motnjo hranjenja.

  • Poučite se o motnjah hranjenja.
  • Vprašajte kako lahko pomagate. Pri tem bodite iskreni, saj se boste morali pri tem prilagoditi njenim/njegovim potrebam. 
  • Pohvalite njihove osebnostne lastnosti, uspehe, dosežke. Pogosto osebe z motnjami hranjenja ne zmorejo videti svojih dosežkov. Pomagajte jim videti tudi tiste dosežke, ki se njim mogoče zdijo malenkosti.
  • Spodbujajte aktivnosti, kot npr. redno obiskovanje sestankov, svetovanj, ali jemanje zdravil, če je to potrebno.
  • Spodbujajte skupne aktivnosti, ki ne vključujejo hrane. A sprejmite tudi, če oseba tega ne zmore.
  • Spodbujajte osebo, da kupuje hrano, ki bi jo rada jedla (v nasprotju z zgolj »zdravo« hrano). 
  • Prizadevajte si, da imate skupne obroke (vsaj 1x dnevno) in naj bodo ti brez očitkov na račun hrane, količine zaužite hrane, načina hranjenja, itd.
  • Pomagajte osebi, da bo potrpežljiva. Razložite ji, da je okrevanje proces, ki traja. Učenje novih načinov izražanja ali reševanja problemov potrebuje čas. Zapomnite si: proces okrevanja je odvisen od osebe, ki okreva. Ona odloča, kako hitro bo šlo.
  • Sprejmite lastne omejitve – ne morete je rešiti. Lahko pa jo spodbujate in ji stojite ob strani. Oseba mora sama sprejeti, da je to problem, ki ga želi rešiti.
  • Skušajte biti dober vzornik/vzornica: glede hrane (če zmorete jejte redne obroke, ne lotevajte se shujševalnih diet), skrbi za svoje telo (zadovoljstvo s svojim telesom, ne kritizirajte ljudi zaradi postave, redno se gibajte), počitka, izražanja čustev, reševanja konfliktov,…
  • Poskrbite zase: motnje hranjenja so hud stres za bližnje. Najti morate svoje načine “odklopa” (druženje, gibanje); pri tem vam lahko pomaga pogovor s svetovalcem ali prijateljem. Pomembno je, da ohranite neko dejavnost, ki vas omogoča umik od motenj hranjenja.

Kaj NI PRIPOROČLJIVO POČETI, če vaš bližnji trpi za motnjo hranjenja.

  • Ne skušajte biti terapevt.
  • Ne izogibajte se pogovoru z osebo, ker se bojite, da jo boste razburili ali razjezili.
  • Osebe ne ignorirajte; oseba mora vedeti resnico in se zavedati, da vam je mar zanjo.
  • Ne nasedajte lažem in preštevilnim izgovorom.
  • Ne ponujajte preprostih  in hitrih rešitev kot npr.:”Ne pretiravaj in samo začni jesti!”
  • Nikar ne spreminjajte lastnega načina prehranjevanja. S tem ko oseba pri vas vidi, kakšna je »normalna« količina hrane, ki naj bi jo človek zaužil, ohranja stik z realnostjo. Nikar se ne počutite krivi, če sami nimate težav s hrano, tudi če jeste sladkarije.
  • Ne skušajte osebe prisiliti, da začne jesti, neha jesti ali neha telovaditi.
  • Ne pretvarjajte se, da bo bolezen preprosto izginila oziroma da je oseba nima
  • Ne oporekajte, pridigajte ali poskušajte preprečevati z logiko.
  • Ne spuščajte se v konflikte z osebo glede hrane.
  • Ne grozite, ne obtožujte, ne vzbujajte občutkov krivde in sramu. Ne obsojajte!
  • Ne silite, ne omejujte. Ne sprašujte: “Ali bi grižljaj? Samo eno žlico tega,….”
  • Ne prevzemajte nadzora nad situacijo – motnjo hranjenja mora reševati oseba, ki jo ima; odločitve o hrani sprejema ona sama in ne vi. Tudi če meni, da ne obvladuje stvari, ni na vas, da delate namesto nje. Absurd, ki se pojavi, če vi prevzemate kontrolo: oseba se manj trudi.
  • Ne obupajte!