Za starše in druge bližnje

Rezultat iskanja slik za parents

Po raziskavah obravnave oseb z motnjami hranjenja pride na vsako osebo, ki trpi zaradi tega, v povprečju še 2 – 5 bližnjih, ki so prav tako “prizadete”, oz. jih skrbi za zdravje ali življenje, hočejo pomagati, ne vedo kako, ne razumejo, so naveličane, da je shramba zaradi prenajedanja včasih izropana čez meje običajne sladkosnednosti – ali pa že slabo spijo zaradi tega, ne upajo nikamor, da se hčeri z anoreksijo kaj ne zgodi, upajo da bo pojedla vsaj kaj več kot tisti grahek…

Zato objavljamo nekaj priporočil za bližnje, vedno pa ste dobrodošli na svetovalni razgovor k nam ali v skupino, ki jo načrtujemo.

  • 1. Poučite se o motnjah hranjenja in kompleksnosti človekovega odnosa do hrane, teže, gibanja.
    2. Vprašajte osebo kako bi ji lahko pomagali. Poskusite to upoštevati in ne obsojajte.
    3. Z osebo se pogovorite na prijazen način, ko ste mirni in ne ko ste razburjeni.
    4. Poslušajte, ko vam oseba zaupa svoje misli in stiske glede motnje hranjenja.
    5. Povejte osebi, da jo imate radi in da ji želite nuditi podporo, da pa včasih ne veste kako.
    6. Predlagajte, da si poišče strokovno pomoč, če je še nima. In da greste zraven, če želi. Povejte, da tudi sami iščete pomoč pri prijateljih oz. ljudeh, ki se spoznajo na probleme s katerimi se soočate. Pojasnite,da ni sramota, če človek potrebuje podporo.
    7. Podporo ponudite iskreno, kar morda pomeni, da se boste morali prilagoditi potrebam osebe. Pohvalite osebnost človeka, uspehe, dosežke. Pogosto osebe z motnjami hranjenja ne zmorejo videti svojih dosežkov. Pomagajte jim videti tudi tiste dosežke, ki se njim mogoče zdijo malenkosti.
    8. Spodbujajte aktivnosti, kot npr. redno obiskovanje sestankov, svetovanj, ali jemanje zdravil, če je to potrebno.
    9. Spodbujajte skupne aktivnosti, ki ne vključujejo hrane. A sprejmite tudi, če ne zmore.
    10. Spodbujajte osebo, da kupuje hrano, ki bi jo rada jedla (v nasprotju z zgolj »zdravo« hrano). Prizadevajte si, da imate skupne obroke (vsaj 1x dnevno) – naj bodo brez očitkov.
    11. Nikar ne spreminjajte svojega načina prehranjevanja. S tem, ko oseba pri vas vidi, kakšna je »normalna« količina hrane, ki naj bi jo človek zaužil, ohranja stik z realnostjo. Nikar se ne počutite krivi, če sami nimate težav s hrano, tudi, če jeste sladkarije.
    12. Pomagajte osebi, da bo potrpežljiva. Razložite ji, da je okrevanje proces, ki traja. Učenje novih načinov izražanja ali reševanja problemov potrebuje čas.
    13.Če je potrebno, pomagajte osebi pri gospodinjstvu ( če je prešibka, da bi zmogla sama) – to pa ne pomeni, da ste dolžni prevzeti odgovornosti osebe nase.
    14. Hrana lahko dolgo časa ostane “težka tema”. Ne začenjajte bojev glede hrane (prisila ne deluje).
    15.Zapomnite si: proces okrevanja je odvisen od osebe, ki okreva. Ona odloča, kako hitro bo šlo. Sprejmite omejitve – ne morete je rešiti. Lahko pa jo spodbujate in ji stojite ob strani. Oseba mora tudi sama sprejeti, da je to problem, ki ga želi rešiti.
    16.Pokažite razumevanje, skrb. Vprašajte, kako se počuti.
    17.Skušajte biti dober vzornik/vzornica: glede hrane (če zmorete jejte redne obroke, ne lotevajte se shujševalnih diet), skrbi za svoje telo (zadovoljstvo s svojim telesom, ne kritizirajte ljudi zaradi postave, redno se gibajte), počitka, izražanja čustev, reševanja konfliktov,…
    18.Poskrbite zase: motnje hranjenja so hud stres za bližnje. Najti morate svoje načine odklopa (druženje, gibanje); pri tem vam lahko pomaga pogovor s svetovalcem ali prijateljem. Pomembno je, da ohranite neko dejavnost, ki vas odmakne od motenj hranjenja.
  • O KOMUNIKACIJI V DRUŽINI

Spodaj navajamo smernice dobre komunikacije, spoštovanja drug drugega, sposobnosti uspešnega poslušanja, pa tudi popuščanja in določanja mej.

ZAŽELJENO JE:

Osebi z motnjo hranjenja dajte možnost, da predstavi svoje argumente, zaradi katerih ne želi spremeniti svojega stanja (tudi, če se bodo vam zdeli neumestni).
Omogočite ji, da govori o svojih strahovih pred spremembami in vplivi na njeno življenje.
Poudarite, da ima izbiro in odgovornost pri odločanju o svojem lastnem vedenju.
Raziščite možnosti kompromisov – nič ni popolno ali zanič, vse ima dobro in slabo plat.
Poslušanje je dobrodošlo – koristno je otroku pokazati, da slišite kar vam govori.
Odločitve, ki se tičejo vašega otroka, sprejemajte v sodelovanju z njim – tudi o ostalih problemih, ne le o bolezni.
Priznajte, da delate napake.
Pokažite, da vam je mar – bodite ljubeči, kot se le da.
Bodite pripravljeni govoriti o tem, kako je vaša vloga vplivala na motnjo hranjenja.
Sprejmite svoje omejitve – ne morete rešiti vsega in ne morete biti terapevt svojemu otroku.

Sprejmite pravico druge osebe, da živi po svoje: lahko povemo svoje mnenje, predloge, vendar nič več kot to.
Negujte odnos z osebo, ki ima MH, vendar ne zgolj s pogovori o hrani .
Motnjo hranjenja mora reševati oseba, ki jo ima; odločitve o hrani sprejema ona sama in ne vi. Tudi, če meni, da ne obvladuje stvari, ni na vas, da delate namesto nje.
Absurd, ki se pojavi, če vi prevzemate kontrolo: oseba se manj trudi.
NE SPUŠČAJTE SE V KONFLIKTE, POVEZANE S HRANO.

NI ZAŽELENO:

Ne oporekajte, pridigajte ali poskušajte preprečevati z logiko.
Ne prevzemajte avtoritativne vloge, ne grozite in se ne pogovarjajte o tem, kdo ima prav.
Ne bodite tisti, ki govori večino časa in dominira v pogovoru.
Ne prenašajte svojih osebnih problemov na osebo z motnjo hranjenja.
Ne govorite ji, da ima problem le ona, ker probleme imamo vsi (včasih več, drugič manj:).
Ne postavljajte več kot tri vprašanja zapored.
Ne dajajte vtisa, da poznate vse odgovore.
Ne dajajte vtisa, da se boste vdali in odnehali.
Ne podcenjujte njene stiske … vsakdo je lahko nesrečen.
Ne kritizirajte nikogar od ljudi, ki želi pomagati vašemu otroku.
Ne kupujte (ali ne nehajte kupovati) hrane zgolj zaradi osebe z motnjo hranjenja, razen, če se tako dogovorite.
Ne sprejemajte odločitev o prehrani zgolj na podlagi motnje hranjenja.
Ne silite, ne omejujte. Ne sprašujte: “Ali bi grižljaj? Samo eno žlico tega,….”

POMEMBNO!

Vaš otrok se bo počutil varnejše, če boste trdni in odločni , a tudi empatični.
Osnovna družinska pravila so nujna
Upoštevajte partnerjevo mnenje – izogibajte se razhajanjem, ko “nastopata” skupaj pred otrokom
Poskrbite, da boste s partnerjem enakomerno delili odgovornost za svojega otroka
Ne obupajte.
Ne iščite podpore v otroku.
Pomembno je, da starša sodelujeta med seboj.
Konflikti zaradi hrane in v zvezi z njo ne pripeljejo nikamor. Pritiski niso rešitev.
Četudi je težko poslušati, je pomembno, kako oseba z MH dojema sebe in svoje življenje.
Pomembno je, da osebi ob njeni bolečini stojimo ob strani, da delimo z njo njene izgube.
Izogibajmo se skrivnostim.
Ne morete biti starši in obenem najboljši prijatelji.
Ne zanemarjajte sebe, partnerja ali družine.
Poiščite pomoč in govorite o tem, da iskanje pomoči ni sramota.
Vsak družinski član naj ima priložnost, da izrazi svoje skrbi in strahove.
Pravila morajo biti prožna in v skladu s starostjo in zrelostjo osebe.
Kršenje pravil je pomembno obravnavati, se pogovoriti.

Rezultat iskanja slik za parents listening

  • VSAKDO MORA IMETI PRILOŽNOST GOVORITI.
    BISTVENO JE, DA POSLUŠAMO, ČETUDI SE NE STRINJAMO.
    PRETEHTAJTE VSE “ZA” IN “PROTI” VSAKEGA MNENJA.
    POKAŽITE SPOŠTOVANJE DO VSAKEGA, KI GOVORI, ČETUDI SE NE STRINJATE.

Več lahko preberete na forumu o motnjah hranjenja na internetni strani med.over.net, oz. : motnje hranjenja, bližnji.